»V vseh obdobjih obstoja gledališča je bil najpomembnejši čustveni in telesni stik, razdalje, ki jih moramo zaradi epidemije upoštevati, pa so zdesetkale občinstvo in igralce oddaljile na varno distanco.«
»Gledališče je nastalo iz potrebe po pripovedovanju zgodb, potrebe po bližini, po stiku, iz potrebe po čustveni in telesni povezanosti.«
»Žalostno. Malce preobčutljivo se mi je pritaknilo vprašanje, kako se počuti kinodvorana brez občinstva, brez svetlobe, ki se je vsak večer ostra in polna vsebine odbijala od platna? Nas bo v tej žalostni temi počakala, da se vrnemo?«
»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«
»Stik postavljajo v središče, ker je to tisto, kar po dveh letih epidemije in omejitev iščejo na odru in v predstavah.«
»Negotovost, strah, tesnoba, ujetost človeka v kaotičnost družbenih norm in subjektivnih predstav, so bila le nekatera prevladujoča čustvena stanja, ki so močno privrela iz naše notranjosti v času epidemije.«
»Vendar je zelo pomembno, da se občinstvo začne vračati v gledališče, da se gledališka ustvarjalnost odvija naprej, pa čeprav v nekih okoliščinah, ki so zaradi epidemije spremenjene. Najslabše je, če vse stoji.«
»Osebno je to čustven dan.«
»Zelo močan, čustven dokumentarec.«
»monumentalen in čustveni trenutek«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju